Dokumenti in ceniki

Pri pripravi podatkov so združeni podatki o plačah javnih uslužbencev, kidelajo na delovnih mestih (pri enem ali več proračunskih uporabnikih) ene plačne podskupine (D1, D2 ali D3). V novem sistemu, prvič v letu 2029, se bodo plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. Predvidena zvišanja izhodiščnih plač, na katere pridejo še vsi dodatki, so različna. Višje plače bodo državni proračun v naslednjih štirih letih obremenile za dodatnih 1,4 milijarde evrov. Kot dodajajo na televiziji, so najvišje zneske prejeli zaposleni na fakultetah za elektrotehniko, medicino, strojništvo, gradbeništvo in upravo.

Šentrupertska hobotnica – županovi posli in mreže, povezave z dolino, Ljubljano…

V Sloveniji prejme delavec v gostinstvu, denimo, skupaj 2000 evrov na mesec (bruto plača plus prispevki na plačo in dodatki). Vse davščine na ta prejemek znašajo v Sloveniji okoli 33 odstotkov, v Avstriji pa 35 odstotkov, davčna obremenitev je torej v Avstriji višja. A zaposleni na enakem delovnem mestu v Avstriji prejme za najmanj polovico višjo plačo, torej skupaj 3000 evrov, takšna plača pa je tam obremenjena že s 37 odstotki.

Med tistimi, ki izplačujejo najvišje honorarje in dodatke, ne najdemo, vsaj množično zastopano, Ekonomske in Pravne fakultete. Večina profesorjev bodisi deluje v inštitutih, centru, imajo d.o.o.-je, s.p-je ali pa imajo svoja podjetja, s.p.-je. Docenti, izredni profesorji in redni profesorji predavajo 6 ur na teden, ali 180 ur na leto. Na UL pojasnjujejo, da 6 pedagoških ur terja po dve uri priprav, ob tem še raziskujejo, objavljati morajo v znanstvenih publikacijah. Mnogi profesorji so tudi predstojniki oddelkov, laboratorijev, kateder, so dekani, prodekani in raziskovalci. V A1 Slovenija nagrajujejo zaposlene na podlagi poslovnih in individualnih dosežkov mesečno ali kvartalno skozi vse leto.

Rekorder je Janko Drnovšek, redni profesor, predstojnik Katedre za merjenja in robotiko in vodja Laboratorija za metrologijo in kakovost na Fakulteti za elektrotehniko. Kot redni profesor prejme tudi najvišjo plačo na fakulteti, skoraj 60 tisoč evrov letno osnovne bruto plače. Za večino zaposlenih imamo v Sloveniji nižjo davčno obremenitev tudi v primerjavi s Hrvaško, slabše pogoje pa imamo pri višjih plačah, izraziteje pa odstopamo pri najvišjih prejemkih, ki jih prejema nekaj tisoč ljudi v Sloveniji. Kot je navedeno, višina davčne obremenitve plač sicer ne vpliva na konkurenčnost našega gospodarstva, a tudi sicer je praviloma nižja, če se primerjamo z državami, ki so nam za zgled. "V skladu z izjemnimi dosežki in prizadevanji zaposlenih" se je tudi uprava Leka odločila, da tako kot pretekla leta tudi za leto 2023 izplača božičnico. Decembra v višini 1750 evrov bruto, kar je 250 evrov več kot lani.

Če bi torej upoštevali, da je raven plač za enaka delovna mesta v Avstriji najmanj 50 odstotkov višja, na Hrvaškem pa 20 odstotkov, dobimo primerjavo davčne obremenitve, kot je razvidno s tretjega grafa o davčnih stopnjah glede na višino plače. Ti podatki o obremenitvi prejemkov iz dela verjetno najustrezneje izražajo davčne obremenitve, saj moramo upoštevati vsa izplačila ljudem, čeprav ta praviloma niso del rednih statistik. To so ugodnosti, ki so se v Sloveniji uveljavile in tudi uzakonile. Prav je, da davčne obremenitve potem obravnavamo celovito.

Kako je v sosednjih državah?

Mladi so torej podplačani, delajo tudi zastonj na projektih za katere nekateri dobijo visoke honorarje ali nagrade za delovno uspešnost. Ob minimalni plači 900 evrov neto je ta znesek seveda pomemben del prejemkov zaposlenih in tudi precej znižuje stopnjo skupne davčne obremenitve. Podoben sistem dodatkov imajo tudi na Hrvaškem, le da tam ta dodatna izplačila niso obvezna kot v Sloveniji, pač pa so prepuščena dobri volji delodajalca in teh izplačil je precej manj, po oceni od 100 do 150 evrov na mesec. Izjave kot »neto plače so v redu, le davki so previsoki«, pomenijo dejansko pritisk za manjše plačilo zaposlenih v času, ko ti zaposleni niso aktivni, in takrat, razumljivo, niso več zanimivi za delodajalca. Zaradi tega moramo vedno upoštevati skupni strošek prejemkov zaposlenih in ocenjevati, ali je ta previsok glede na našo produktivnost in ali je s tem naše gospodarstvo lahko konkurenčno. Razdelitev stroškov dela na plačilo za čas aktivnosti in neaktivnosti ne vpliva neposredno na konkurenčnost.

• Pri teh davščinah velja, da je njihova višina v vseh državah povezana z ravnijo socialne države ter socialne varnosti državljanov.
• Ne gre zanemariti tudi velike razlike v plačah javnega in zasebnega sektorja.
• In po teh podatkih, temelječih na dejanskih plačilnih listah, lahko sprejmemo sklep, da davčne obremenitve plač v Sloveniji ne presegajo obremenitev v sosednjih državah.
• Rekorder je prejel 114 povprečnih slovenskih bruto plač (1.737,42 evrov), ali 3,2 na mesec.
• To seveda povečuje skupni strošek dela in povprečno mesečno plačo, a na povprečno obdavčitev ne vpliva veliko.

Grajenje plač z dodatki in nagradami, za katere trdijo, da niso plača, ni značilnost le šolnikov. Znan je primer Roberta Goloba, ki javno trdi, kako neto zasluži sedem tisoč evrov, uradno objavljeni podatki pa kažejo, da je bila njegova plača leta 2020 z vsemi dodatki v povsem drugi dimenziji. Psihiater prof. dr. Peter Pregelj, ki je delno zaposlen na Medicinski fakulteti, je v treh letih prav od Medicinske fakultete prejel 147 tisoč evrov avtorskega honorarja. – Sodno izvedenstvo medicinske stroke, Peter Pregelj in tudi podjetje Pregelj, Psihiatrično svetovanje d.o.o. Na račun d.o.o.-ja je od leta 2016 prejel 485 tisoč evrov javnega denarja. Pa so mu slovenska sodišča od avgusta lani nakazala 181 tisoč evrov.

V Evropi se hkrati odpira dolgoročna naložbena zgodba. Razprava o višjih izdatkih za obrambo, obsežen program vlaganj v elektroenergetska omrežja (GRID) in ambicija kapitalske unije kažejo na to, da bo rast v prihodnjih letih temeljila na infrastrukturi, varnosti in lastnem kapitalu. Ključna, a pogosto spregledana dimenzija so pri tem ogromni zneski “spečega” kapitala v obliki bančnih depozitov, ki predstavljajo potencialni vir za poglobitev kapitalskih trgov. Vstop v leto 2026 poteka v razmeroma ugodnem makroekonomskem okolju.

Hkrati od delodajalca zaradi razmer na trgu pričakujejo višje plače, kar ga prisili v dvig cen svojih storitev ali blaga. Na GZS poudarjajo, da bi morala razprava o minimalni plači temeljiti na bruto zneskih, kot to določa zakon. Bruto plača je primerljiva skozi čas in neposredno odraža strošek dela, medtem ko je neto plača odvisna od vsakokratne davčne politike države. Po oceni gospodarstva je osredotočanje na neto zneske zavajajoče, saj se lahko z dodatnimi obremenitvami hitro izniči učinek nominalnih dvigov. Razprava o minimalni plači v Sloveniji se vse pogosteje vrti okoli okroglih številk, precej manj pa Tukaj okoli dejanskega izkupička zaposlenih in stroškov, ki jih nosijo podjetja. Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je neto minimalna plača danes nižja, predvsem zaradi dodatnih davčnih in prispevnih bremen, uvedenih v zadnjih letih.

V takšnih primerih cene blaga in storitev občutno narastejo. Če se ob tem zvišujejo tudi plače, inflacija ne prizadene kupne moči potrošnikov, a ker temu večinoma ni tako, lahko inflacija povzroči nezaupanje v vlado ali celo valuto. Na Hrvaškem znaša zakonska minimalna plača za leto 2026 okoli 840 evrov bruto, vendar je razmerje med bruto in neto ugodnejše kot v Sloveniji. Država je v zadnjih letih večkrat znižala dohodninske stopnje, da bi razbremenila delo, zlasti pri nižjih dohodkih. Prvo povišanje plač po uveljavitvi novega plačnega sistema v javnem sektorju so javni uslužbenci prejeli z januarsko plačo (izplačilo februarja).

Inflaciji lahko kljubujete z investiranjem denarja v nepremičnine, zlato, delnice, sklade itd, bistveno je, da investirate v naložbene razrede, ki na dolgi rok nudijo višjo stopnjo donosa kot je inflacija, s tem ohrnite realno vrednost svojega premoženja. Donosnost, ki jo ponuja investiranje, v številnih primerih presega stopnjo inflacije in tako ohranja ali celo poveča vašo kupno moč na dolgi rok. Inflacija je vsesplošna rast cen izdelkov in storitev. Inflacija tako postopoma zmanjšuje vrednost valute. Izgubljanju vrednosti prihrankov se lahko izognemo z različnimi oblikami naložb – v nepremičnine, zlato, vzajemne sklade, obveznice, delnice itd.

Globalna gospodarska rast ostaja solidna, inflacija se postopno umirja, večina centralnih bank, z izjemo Japonske, bo zniževala obrestne mere. To ustvarja bolj predvidljivo in podporno okolje za finančne trge ter postavlja trdne temelje za nadaljnje naložbene priložnosti. Da bi zagotovili najboljšo izkušnjo, uporabljamo tehnologije, kot so piškotki, za shranjevanje in/ali dostop do informacij o napravi.

Pomembno je poudariti, da takšna visoka izplačila običajno vključujejo osnovno plačo, dodatke za nadurno delo, dežurstva, izplačila presežnih ur ter druge dodatke, ki so posledica povečanega obsega dela ali posebnih obremenitev. Zato ta izplačila ne odražajo nujno spinmama casino rednih mesečnih plač zaposlenih v javnem sektorju, pa vendarle gre za plače, ki so resnično nad pričakovanji. Ne samo zaradi denarja, ampak tudi zaradi priznanja, da so dragoceni za podjetje oziroma družbo. Zaposleni v Spar Slovenija bodo ob koncu leta prejeli nagrado za poslovno uspešnost v višini 33 odstotkov plače, nekateri pa bodo deležni tudi nagrade za osebno uspešnost.

Decembra izplačala nagrado za poslovno uspešnost v višini 350 evrov bruto za sodelavce, ki so bili zaposleni celo leto, medtem ko bo za preostale sorazmerna glede na trajanje zaposlitve. Letošnje izplačilo bo sicer za okoli 30 odstotkov višje kot v lanskem letu. Prav je, da ljudje vedo, kakšne so res plače in kdo prejema najvišje. V medijih smo pred stavko slišali predvsem o najnižjih. V sindikatih praviloma trdijo, da se borijo za najslabše plačane delavce. A znano je, da ob spremembah običajno največ dobijo najbolje plačani, ki se tudi najbolj znajdejo z raznimi dodatki, poračuni, nagradami za uspešnost, dvojnimi zaposlitvami.